Sedem desetletij Planinskega društva Postojna

Slovenci smo začeli vrhove svojih planin intenzivneje osvajati šele v drugi polovici 19. stoletja. Že davno pred planinci, ki so jih takrat poimenovali kar »turisti«, so se v viso- kogorje počasi, a vztrajno podajali domačini. Spoznavali so ga in izrabljali tiste predele, ki so jim pomagali pri preživetju. Hkrati so do planin ohranjali spoštovanje in mnogokrat poudarjali celo njihov religiozni pomen. Besedo turizem so namreč do razmaha individualnega avtomo- bilizma sredi 20. stoletja razumeli predvsem kot pohodniško potovanje, »najpogostejši cilj peš izletov in potovanj pa so bili in so še vedno ravno hribi, poti na razgledne točke,« je zapisal Ervin Dolenc. Človeku prirojena sla po spozna- vanju in obvladovanju narave pa je pripomogla k temu, da so začeli hribi in gore v svoj 'objem' vedno pogosteje sprejemati tudi planince. Slovenske gore danes letno obišče okrog milijon in pol ljudi, saj imamo dobre naravne pogoje in dobro infrastrukturo. Razloge za tako množično obiskovanje gora pa najdemo tudi v preteklosti. Ustanovitev Slovenskega planinskega društva (SPD) je imela namreč ob gorniški vlogi tudi na- rodnobuditeljski pomen, saj so njegovi ustano- vitelji, kljub takrat nemški prevladi, hoteli ohra- niti slovenski značaj naših gora.
 

Besedilo: Alenka Čuk