Vojkova koča na Nanosu (1240m)

Ideja o postavitvi koče na Nanosu je oživela že leta 1947. Ob pomoči PD Ajdovščina so Postojnčani uredili lastništvo kupljenih parcel že pred I. svetovno vojno. Ing. Aleksander Pretner je izdelal načrte (1947), a je bil finančni zalogaj za Postojnčane prezahteven, zato so se odločili počakati. Jeseni 1948 so začeli ponovno razmišljati o projektu. Elo Garzarolli, predstav- nik postojnskih lovcev (naslednje leto je zaradi prezgodnje smrti A. Šerka postal predsednik PD), je predlagal skupno gradnjo nekoliko večje brunarice. Predstavil je načrt koče in predračun stroškov ter obljubil, da bosta društvi stroške delili; lovci bi pomagali tudi pri gradnji. Konec leta 1948 je društvo na občnem zboru sklenilo, da se »v okviru razpoložljivih sredstev« zgradi večji, sodoben objekt. Gradnja koče na Nanosu je bila osnovna naloga društva v letu 1949. Elo Garzarolli in sodnik Frane Boštjančič sta vodila odbor za izgradnjo in priprave so stekle že pozimi (načrti, krediti, organizacija prostovoljnega dela …). Na gradbišču so z deli začeli še pred koledarsko pomladjo, januarja 1949; zapeli so krampi, pripravljali so prostor za kočo. Planinci in prostovoljci so na svojih ramenih prinašali gradbeni material na vrh Nanosa, tako da je delo hitro napredovalo. S prostovoljnim delom so pomagali tudi prebivalci Notranjske in širše, člani sindikatov in ostalih organizacij.
 
7. avgusta 1949 so kočo slovesno odprli. Njenega odprtja, prve večje planinske postojanke zgrajene na Primorskem, se je udeležilo okoli 3000 ljudi s Primorske, iz Ljubljane in Maribora ter celo iz drugih jugoslovanskih republik. Veliki planinski in partizanski tabor, ki ga je društvo ta dan organiziralo, je ponovno postal tradicionalen. Slovesnost je odprl Elo Garzarolli, udeležil pa se je je takratni podpredsednik vlade FLRS dr. Marijan Brecelj. Društvu je čestital Fedor Košir, predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) in podpredsednik Planinarskog saveza Jugoslavije. Predstavniki planincev iz Trsta so prinesli v usnje vezano spominsko knjigo. Na prvo stran so dokaj povedno zapisali: »Štirideset let je čakal ta košček zemlje na Nanosu na svojo planinsko kočo. Pasti sta morali dve cesarstvi pod udarci narodov, borečih se za vrhove Nanosa. Legendarne borbe narodnega heroja Janka Premrla-Vojka po kraškem skalovju so svobodo oznanjale kakor prva zarja. Koča na Pleši bo nanje spomin in kažipot nam, ki še tavamo v mraku.« Po zborovanju se je množica razkropila po livadah, se veselila, pela, igralo je več godb, nastopili so pevski zbori, pozornost je pritegnila košarkarska tekma ljubljanske in postojnske ekipe, za »telesni blagor pa so skrbele črnina in hrenovke«. 

Leta 1968 so uredili še cesto na Nanos, tako da je bilo do koče moč priti z motornimi vozili. Ob 30-letnici društva je stekla akcija za povečanje koče. Takrat so med člani zbirali sredstva s prodajo srebrnih žebljičkov za drog prapora ali spominskih trakov, ki so jih pripenjali na prapor. Večjo vsoto je prispevala Temeljna telesno kulturna skupnost Postojna, sodelovale pa so tudi nekatere delovne organizacije. Člani so se spet izkazali s prostovoljnim delom; planinci so namreč skupaj opravili kar 6500 delovnih ur. Obnova je stekla maja 1976. Člani so poskrbeli za »zemeljska dela«, izkope temeljev in betoniranje, mlajši so znašali kamenje, potrebno za temelje. Izkopali so jamo za vodno cisterno in novo greznico. Prizidek in popolnoma obnovljeno kočo so slovesno odprli oktobra 1976. Markacisti so že v pozni pomladi popravili markacije in očistili poti na vseh smereh, ki so vodile na Nanos. Gozdno gospodarstvo Postoj- na (GG) je izdelalo pet novih planinskih kažipotov in jih postavilo na poti med Razdrtim in vrhom Nanosa. Leta 1997 je društvo večinoma v lastni režiji obnovilo streho koče; strokovnjake so najeli le za zahtevnejša dela. »Osvežili« so tudi notranjost koče in uredili okolico.

Besedilo: Alenka Čuk

Naziv operacije:
PRENOVA VOJKOVE KOČE NA NANOSU

Opis operacije:
V sklopu operacije z zaključkom v letu 2023, bo izveden toplotni ovoj objekta s kameno volno in leseno fasadno oblogo, prenovljeno bo stavbno pohištvo. Zamenjana bo pločevinasta kritina, na kateri bo solarni sistem za ogrevanje TSV. Ogrevanje objekta bo s TČ zrak/voda, preko talnega gretja. V kuhinji bo napa zamenjana s sodobno z rekuperacijo toplote, štedilnik na plin bo zamenjan z učinkovitejšim. Izvedena bo zamenjava starih energetsko neučinkovitih zamrzovalnih omar in hladilnih naprav ter svetil, ki bodo zamenjane z novimi. Izvedeni bodo vsi potrebni ukrepi za izboljšanje požarne varnosti, prenovljen bo tudi zbiralnik za deževnico.

Namen operacije je zmanjšati rabo energije za delovanje objekta, povečati rabo OVE in snovno učinkovitost ter zagotoviti trajnostni razvoj destinacije. Cilj operacije je povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, znižanje izpustov CO2 in izboljšanje gospodarnosti poslovanja objekta.

Rezultati izvedbe operacije bodo v preko 90 % manjši rabi toplotne energije za ogrevanje objekta in zvišanju deleža obnovljivih virov energije potrebnih za delovanje stavbe, ki bo znašal preko 76%.

Naložbo v višini 280.751,60 EUR sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Povezava do spletne stran evropske kohezijske politike v Sloveniji www.eu-skladi.si